Koledar dogodkov 2023/2024

Šolski koledar 2023/2024 vsebuje poleg pomembnih šolskih datumov tudi  nekatere  datume, pomembne za našo državnost.

Interaktivni koledar ponuja povezavo tudi na vsebino v Priročniku ali v Mejnikih zgodovine. Tako lahko s preprostim klikom na datum v koledarju odkrijete enega ali več zapisov, ki jih vsebuje Priročnik, skupaj s koristnimi povezavami, zvočnimi ali videoposnetki.

 
 
 
 
 

7. TABOR MLADIH V MARIBORU 2022

30. novembra 2022 smo izvedli  7. tabor mladih v Zavodu Antona Martina Slomška v Mariboru.

Cilj tabora je   razvijati državljansko zavest  pri mladih, pridobivati podatke o dogodkih med  osamosvojitveno vojno  ter jih seznanjati o pomembnih dogodkih, ki so vodili k osamosvojitvi in o dejanjih osamosvojitve same, to pa  na način znanstvenega zgodovinskega pristopa ter  pričevanja vidnih udeležencev vojne za Slovenijo ter  tvorcev  naše države iz sveta politike.

Vsako leto  je tako struktura tabora podobna, predavatelji pa  se v veliki meri menjajo. Hkrati želimo dati   posamični izvedbi tudi aktualni poudarek-  letos je bila to uvedba državljanske vzgoje  v srednje šole.

Gospod Lojze  Peterle, prvi predsednik  slovenske vlade, zunanji minister v eni naslednjih vlad, večkratni evropski poslanec, je tokrat  izvedel predavanje z okroglo mizo za dijake celotnega 3. letnika:  Vzpostavitev prve slovenske vlade.Predstavil je ključne dogodke, dijaki pa so mu nato zastavljali vprašanja.

Dr. Stane Granda je imel predavanje o državljanski zavesti in je orisal  razumevanje pojma v Sloveniji,  Evropi in drugod po svetu skoz čas, odgovarjal je tudi na vprašanja dijakov.

Aleš Hojs, udeleženec Vojne za Slovenijo in dvakratni minister v dveh slovenskih vladah je izvedel predavanje o vojaških dogodkih med  osamosvojitveno vojno.

Franc Breznik, udeleženec Vojne za Slovenijo, je izvedel predstavitev etičnega ravnanja v Vojni za Slovenijo in ob spremstvu učiteljev zavoda  odpeljal z avtobusi dijake na  ogled muzeja v  Vojašnici generala Maistra.

Mojca Škrinjar je izvedla delavnico z dijaki,  na kateri so dijaki predstavili predmete in fotografije ter časopisne izseke iz časov Vojne za Slovenijo ter predstavili zgodbe svojih staršev, starih staršev, drugih sorodnikov in znancev, ki so pričevali, kako so doživljali   čas, ko je nastajala država in čas vojne.

Društvo za vrednote slovenske osamosvojitve – VSO je financiralo kosilo za predavatelje in udeležence  tabora ter prevoz in vstop v muzej. Predavatelji so svoja predavanja izvedli pro bono, učitelji, ki so dijake spremljali na predavanjih, delavnici in ekskurziji, pa so  to izvedli v okviru svojih delovnih obveznosti, saj je bil tudi tabor umeščen v  izbirne vsebine izvedbenega kurikula.

Koledar 2023/2024

Šolski koledar vsebuje poleg pomembnih šolskih datumov tudi  nekatere  datume, pomembne za našo državnost.

Interaktivni koledar ponuja povezavo tudi z vsebino v Priročniku ali v Mejnikih zgodovine. Tako lahko uporabnik s preprostim  klikom na datum v koledarju odkrije enega ali več  zapisov, ki jih  vsebuje Priročnik, skupaj s koristnimi povezavami na spletnih brskalnikih, zvočnimi ali videoposnetki.


Koledar v PDF obliki (kliknite na ikono)

 
 

Koledar dogodkov: 8. oktober

Slovenci dobimo lasten denar - tolar

Slovenski tolar
, ki ga je sestavljalo 100 stotinov, je nekdanja uradna denarna enota v Republiki Sloveniji in Evropski uniji. Njegova oznaka po standardu ISO 4217 je SIT (sprva je nekaj časa veljala oznaka SLT). Izvor njegovega imena je v starem kovancu tolarju, enako kot pri dolarju. Uveden je bil po izteku brionske deklaracije, 8. oktobra 1991. Z do takrat veljavnimi jugoslovanskimi dinarji so se menjali v razmerju 1:1. Najprej so prišli v obtok boni v vrednosti 1251050, 100, 200, 500 in 1000, pozneje še za 5000 SIT. Boni so bili natisnjeni že na začetku leta 1991, takoj po slovenskem plebiscitu za primer, če bi med osamosvajanjem prišlo do pomanjkanja gotovine v obtoku. Na vseh bonih je bil motiv Triglava in knežjega kamna, ki je dvignil precej prahu v Avstriji, boni so se ločili le po barvi in izpisani nominalni vrednosti.

Po približno enem letu so postopoma prišli v obtok »pravi« bankovci, ki so jih tiskali v Veliki Britaniji. Zasnoval jih je akademski slikar Miljenko Licul, na njih so bili upodobljeni pomembnejši Slovenci in z njimi povezani motivi. Nekoliko kasneje so prišli v obtok tudi kovanci, ki so jih kovali na Slovaškem, na njih so bili upodobljeni živalski motivi. Poleg tega je bilo v obtok poslanih tudi nekaj priložnostnih kovancev, ki so sicer zakonito plačilno sredstvo, vendar nanje le redko naletimo, ker so večinoma končali pri zbiralcih.

Od 28. junija 2004 je bil tolar vezan na evro v ERM II, in sicer je tečaj tolarja 1 EUR = 239,64 SIT. 1. januarja 2007 je tolarje nadomestil evro. Slovenska vlada je oktobra 2005 izbrala motive za slovenske evrokovance.


     

Tolarski bankovec za 10, 50 in 200 SIT.

Vir: Wikipedija

 

Koledar dogodkov: 15. september

Dan vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik v Sloveniji, ki ga praznujemo 15. septembra (vendar ta dan ni dela prost dan).

Praznik spominja na 15. september 1947, ko je bila uveljavljena mirovna pogodba, ki je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske.

Vir: Wikipedija

 

Koledar dogodkov: 26. oktober

Iz Slovenije odšel zadnji vojak JLA (1991)

Iz koprskega pristanišča je v noči s 25. na 26. oktober leta 1991 odplula ladja z zadnjimi vojaki jugoslovanske vojske. Odhod zadnjega vojaka mnogi štejejo celo za vrh dogajanj v procesu slovenske osamosvojitve, ki se je začel s prvimi svobodnimi volitvami aprila 1990.



Vir: www.primorske.si

stran 1 od 2